Rojen sem bil 14. februarja 1938 na Poljšici pri Bledu. Prvi
dve knjižni objavi sta bili: Krotko jutro, Mrb 1961; Pojoči
grm, Lj 1961. Odmev prvih knjig je objava dveh pesmi v
Noviji jugoslavenski poeziji (Zgb, antologija od Prešerna in
Njegoša dalje; 1962 in 1966). Na podlagi tega me omenja
Opšta enciklopedija (več ponatisov) pod okriljem SLOVENSKA
KNJIŽEVNOST. Na podoben način me omenja Enciklopedija
Britannica.
Moje knjige so izšle pri Obzorjih Mrb, DZS Lj, CZ Lj, MK Lj,
pri Lipi Koper/Trst in v samozaložbi.
Ob poeziji starejšega datuma omenjam osem sonetnih vencev
sonetnih vencev. Mihael Bregant in Franci Zagoričnik sta
jima posvetila vsak svojo študijo. Janez Kajzer pa je
uvrstil prvega, iz leta 1973, med mejnike 20. stoletja.
Posebno priznanje sem doživel, ko je Denis Poniž uvrstil
mojo pesem v antologijo stoletja, in sicer mi je odkazal
leto 1984.
Pišem tudi prozo, sam ji pravim magična, ker se ukvarja z
napovedmi in projekcijami dogodkov iz preteklosti v naš čas.
***
Vse življenje sem se ukvarjal tudi z mentorstvom mladim.
Najprej kot profesor slovenščine na šolah, potem kot dedek
svojima vnukoma Juretu in Tadeju ter vnukinjama Maji in Sari.
Vsi štirje so stopili na pot svojega prvega literarnega
ustvarjanja pri njihovih šestih letih. Mentorica jim je bila
tudi moja žena, Magdalena Cundrič, ki je tudi pisateljica.
V tistem obdobju so nastale knjižice bogatih otroških pesmic
in zgodbic.
Preizkusili smo se tudi v pisanju sonetov.
Največ jih je napisal Jure pri komaj osmih letih.
Vsi štirje so se tudi skozi celotno osnovno šolo, fanta tudi
še v srednji šoli, udeleževali natečaja za haikuje, ki ga je
vsako leto razpisala Osnovna šola Franceta Bevka v Tolminu.
Vsi njihovi haikuji so bili objavljeni v zbornikih osnovne
šole Franceta Bevka v Tolminu.
VEČ O NJIHOVEM USTVARJANJU S KLIKOM NA
IME OB SLIČICI